Kurilno olje pridelamo iz nafte in je rdečkaste barve. Uporabljamo ga kot energent za ogrevanje objektov. Najprej smo za ogrevanje uporabljali lesena polena v pečeh, kasneje pa se je zaradi dobre kurilne vrednosti začelo uporabljati kurilno olje za ogrevanje objektov.
Ta energent ima dobro lastnost, saj pri izgorevanju ne nastaja toliko saj kot pri lesu. V primerjavi z lesom je s kurilnim oljem tudi manj dela, saj nam ga dostavijo in natočijo v rezervoar iz katerega preko cevi teče v peč. Na drugi strani pa moramo les najprej zložiti in ga na roke nalagati v peč.
Kurilno olje se deli na težko in lahko kurilno olje. Težko kurilno olje ali mazut se največ uporablja kot gorivo za ladijski pogon. Mazut nastane v predelovalnem procesu surove nafte in je njegov ostanek. Na drugi strani imamo ekstra lahko kurilno olje ali ELKO, ki je čistejše kot mazut in se uporablja v gospodinjstvih. Zaradi svoje zanesljivosti in čistoče je gospodarnejši vir energije.
Za shranjevanje kurilnega olja potrebujemo suh prostor v katerega namestimo rezervoar. Prostor mora biti izoliran, da ne pride do vdora mraza saj lahko olje zmrzne. Prostor mora imeti zavarovana tla z dvojnim dnom v primeru, da pride do izlitja kurilnega olja. To je pomembno z okoljevarstvenega vidika, saj tako lahko hitro priteče v podtalnico in jo onesnaži.
Tehnologija na področju energetike in načela okoljevarstva so močno spodrinila uporabo kurilnega olja za ogrevanje. Pri tem je tudi pomagala cena, katera je visoko zrastla v zadnjih desetih letih.
Elektrika, lesni peleti, sekanci, drva in sončna energija so vsi obnovljivi viri energije in so zato tudi cenejši. Kurilno olje je neobnovljiv vir za katerega je potrebno veliko časa za pridelavo in ga kupujemo po visoki ceni.